Reševanje prisotnosti hude gnilobe na določenem območju

Best practice
slovenia
Reševanje prisotnosti hude gnilobe na določenem območju


Ko je bolezen uradno potrjena v čebelji družini, je nujna sanacija v okuženem čebelnjaku pod uradnim nadzorom. Sprožijo se tudi ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni v kužnem krogu.

1

Ukrepi na okuženem območju  – v polmeru treh kilometrov oziroma v preletni razdalji čebel od okuženega čebelnjaka

Uradni veterinar določi okuženo območje, na katerem odredi:

– klinični pregled vseh čebeljih družin v vseh čebelnjakih

– prepoved premika čebelnjakov z in na okuženo območje

– prepoved premika čebeljih družin, čebel oziroma matic s spremljevalkami med čebelnjaki znotraj okuženega območja ter v čebelnjake izven območja

© Peter Kozmus

© Peter Kozmus

Uradni veterinar določi okuženo območje (območje v polmeru treh kilometrov oziroma v preletni razdalji od okuženega čebelnjaka, odvisno od konfiguracije zemljišča) in Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu odredi klinični predled vseh čebeljih družin v vseh čebelnjakih znotraj okuženega območja (slika desno)

Foto: https://rkg.gov.si/GERK/ in VF UL

Veterinar NVI pisno ali ustno obvesti čebelarja o roku za izvedbo pregleda. Čebelar omogoči veterinarju pregled čebeljih družin in sodeluje pri pregledu.

Ukrepi na okuženem območju se ukinejo, ko so rezultati kliničnih pregledov čebeljih družin negativni, hkrati je negativen tudi kontrolni klinični pregled žarišča.

2

Ukrepi na podlagi izvajanja Odredbe o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali

Na hudo gnilobo čebelje zalege enkrat letno, pred začetkom vzreje, veterinar NVI opravi klinični pregled vseh čebeljih družin v vzrejnih oziroma selekcijskih čebelnjakih v vzrejališčih

© Peter Kozmus
© Peter Kozmus
© Peter Kozmus

Za namen trgovanja  čebeljih družin in/ali čebeljih matic večina držav uvoznic zahteva uradni nadzor čebelnjakov.  Da se prepreči tveganje za zdravje čebel, morajo biti za uvoz in trgovanje s čebelami med državami izpolnjene zahteve, predpisane v zakonodaji. Čebele, se med drugim lahko izvažajo le, v kolikor prihajajo iz čebelnjaka, katerega klinični pregled na prisotnost hude gnilobe čebelje zalege je negativen. Ravno tako, za območje, v katerem se nahaja čebelnjak, ne sme veljati prepoved prometa zaradi pojava hude gnilobe čebelje zalege, niti ni postavljen sum bolezni. Foto: Žvokelj Lucija

3

Ob sumu na bolezen čebelje družine, čebelar pokliče veterinarja NVI. Veterinar NVI v najkrajšem možnem času ( največkrat  isti ali naslednji dan) opravi klinični pregled čebeljih družin na stojišču in na podlagi ugotovitev zapiše zapisnik in /ali odvzame vzorce in čebelarju poda navodila.

V okviru monitoringa lahko veterinar na stojišču čebel odvzame med ali drug primeren vzorec (čebele, drobir) za laboratorijsko diagnostiko – pregled na prisotnost povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege Paenibacillus larvae. Laboratorijska preiskava  ustreznega materiala je učinkovita preventiva, ki lahko odlično pripomore k manjšemu številu kliničnih oblik bolezni.

© Peter Kozmus
© Peter Kozmus

Veterinarji NVI se vedno odzovejo klicu čebelarja ob sumu na bolezen in skupaj opravijo klinični pregled čebeljih družin. Laboratorijski pregled drobirja na prisotnost spor povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege je vedno dobrodošla informacija o stanju glede bolezni v njegovem čebelnjaku. Foto: VF UL

Does the description correspond to the practice applied in your country?
16
0